Viviana Škrabec: “Individualna refleksija 2”

Po predstavitvi projekta, dne 6. 11. 2017 sva prejeli kar nekaj pohval o tem, kako je ideja zanimiva in primerna za popestritev pouka. Všeč vam je bilo, da bova zajeli vsa področja umetnosti (arh., kip., slik.) in izbrali takše aktivnosti, ki bodo omogočale povratno informacijo. Posamezniki ste se se strinjali tudi z obliko kviza, da je to primeren način ponovitve snovi in in omogoča sodelovalno učenje.

Opazila sem, da se jih kar nekaj ni strinjalo z obliko skupinskega kviza za preverjanje znanja. Z Emo sva si  izbrali skupinski kviz, saj nisva načrtovali, da bo aktivnost nadomestila preverjanje oz. ocenjevanje posameznika. Kviz ima primarno vlogo igre, ki bi dijake povezala, učila in zabavala. Individualnemu ponavljanju znanja in samopreverjanju bodo namenjene naloge. Dijak bo z njimi preveril svoje znanje, profesor pa mu bo lahko sproti podajal povratno informacijo, ga usmeril, videl kje ima težave in mu pomagal. Skupinski kviz je mišljen kot zaključek (ponovitev vsega predhodnjega znanja) in zabavno skupinsko tekmovanje. Sklepam da naju nekateri niste dobro razumeli, lahko da sva bili res premalo dosledni pri opisovanju aktivnosti. Skratka, najin projekt je namenjen vmesni oz. ključni fazi učnega procesa. Zanimivem ponavljanju in utrjevanju znanja. Navadno se pri umetnostni zgodovini znanje preverja z ocenjevalnim testom v zaključku, ko se obdela več umetnostno zgodovinskih obdobij.

Omenjena je bila ideja o vključitvi večjega števila programov. Na začetku sva imeli res v mislih uporabo le dveh programov (za reševanje nalog in kviza), vendar kakor nama je predlagala profesorica, bi bilo smiselno likovno nalogo prilagoditi in jo ustrezno digitalizirati, da bi lahko po želji nalogo dijaki dopolnili še z uporabo likovno oblikovalskega programa kot je na primer Gimp. V tem primeru bi bilo smisleno, da bi bila naloga takšna, da bi jo lahko brez težav dokončali vsi (uporaba ustreznega, brezplačnega programa in prilagoditev naloge le-temu). Strinjam se s komentarjem , da bi bilo morda res lažje risati likovno nalogo s svinčnikom na papir, vendar se mi zdi za dijake koristno tudi, da se seznanijo z osnovnimi načini digitialnega ustvarjanja v oblikovalskem programu. Nalogo bova prilagodili, da je ne bo nihče izdelal s težavo, verjamem pa, da je včasih res lažje in privlačneje kaj narisati na papir. Temu bi se lahko najbolje približali z uporabo grafične tablice, ki pa običajno žal ni dovolj pogost pripomoček na šoli. Navsezadnje pa bova prilagodili gradivo za likovno nalogo tako, da ga bo lahko učitelj prilagajal željam in potrebam razreda. Če si bodo dijaki želeli ustvarjanja s svinčnikom to ne bo predstavljalo ovire.

Profesorica naju je tekom predstavitve spomnila še na to, da bi bilo smiselno izdelati gradivo za učitelje: rešitve nalog in navodila za njihovo vednotenje. Na to sprva sploh nisem pomislila, vendar menim, da  jim bo to koristilo. Profesorji bodo tako naloge učinkoviteje ovrednotili pa tudi lažje in hitreje usmerili ter dopolnili dijake.

Pri izdelavi gradiv bova uporabili več programov kot sva si jih zastavili v začetku.

Naletela sem na komentar »kako bi torej izgledalo gradivo npr. pri kiparstvu? Bi bile to samo naloge, lahko bi se domislile kaj bolj zabavnega za dijake.« Pouk pri umetnostni zgodovini navadno poteka tako, da se obravnava zgodovinsko obdobje. Najprej se posvetimo obdobju na splošno nato pa še umetnosti (kiparstvu, arhitekturi in slikarstvu). Gre za različne primere s svojimi značilnostmi in zakonitostmi. Prav vsako obdobje ima svoje predstavnike in načine izražanja. Tekom predstavitve sva z Emo poudarili zakaj sva se odločili za različne tipe nalog, za katere se mi zdi, da ne bodo nezanimive, ker bodo različnih tipov in vrjamem, da bo vsakemu zabavneje aktivno ponoviti snov z reševanjem naloge ob čimer bo dobil povratno informacijo. Te naloge bodo pri vsakem zgodovinskem obdobju razdeljene na glavna področja. Torej eno izmed področij vsakega renesančnega obdobja bo tudi kiparstvo, ki ne bo le vrsta nalog ampak, ga bo deloma zajemal tudi skupinski kviz. V kolikor bi iskale druge oblike aktivnosti pri kiparstvu, bi bile te verjetno povezane bolj z likovnim izražanjem- to pa je v glavnem področje likovnega snovanja, ki je prav tako sklop v učnem načrtu, kateremu pa nisva primarno posvetili pozornost zato, ker gre za oblike aktivnega izražanja (risanja, kiparjenja itd.). V najin projekt sva kljub temu želeli vključiti tudi likovno izražanje zato sva imeli v mislih krajšo likovno nalogo, ki bi se nanašala na posamezen sklop Umetnostne zgodovine. V osnovi je mišljeno, da bi bila naloga krajša in ne vezna toliko na likovno snovanje, kjer se ocenjuje bolj ustvarjalnost. Npr. izdelali bova likovno nalogo, ki se bo navezovala na arhitekturo (zgodnje) renesanse in jo bodo dijaki ob zaključku reševanja “Formative” nalog iz sklopa (zgodnjerenesančne) arhitekture končali na računalniku s pomočjo brezplačnega oblikovalskega programa (npr. Gimp). Naloga bi bila v osnovi namenjena bolj spoznavanju arhitekturnih elementov kakor nujno ustvarjalnosti. Tokrat bi se nekoliko bolj navezovali na renesančno arhitekturo, v drugem zgodovinskem obdobju bi se lahko na kaj specifičnega pri kiparstvu itd.

Strinjam se, da bi lahko pripravili kaj več gradiv, tudi za ostala zgodovinska obdobja. V kolikor bova imeli čas bi bilo nasvet smiselno uresničiti in ustvariti še dodatne primere za likovno nalogo ali igro.

Menim, da omogoča program dovolj svobode, da bova ustvarili različne neloge, ki bodo višje taksonomsko zasnovane. Naloge bova skušali smiselno zastaviti in povezati s cilji. Načrtovali bova tudi bolj kompleksne miselne dejavnosti. Načrt projekta sva prilagodili in se bova potrudili, da ga bova čimbolje uresničili.