Dnevnik dela – Nastja in Melita (16. 10.–20. 11.)

V obdobju med 16. oktobrom in 20. novembrom sva čas namenjali oblikovanju vsebin za na spletno stran.
Začeli sva z oblikovanjem slik posameznega elementa v Wordu. Vsak element posebej sva oblikovali, naredili print screen in ga prenesli v slikarja. Tam sva ga obrezali in shranili kot sliko.
Ko sva imeli slike elementov, sva se lahko lotili oblikovanja spomina. Tudi nalepke sva že oblikovali, a sva potem ugotovili, da bi bilo bolje, da najprej oblikujeva urnik, da vidiva, kako velike nalepke bodo sploh primerne. Tako sva se lotili urnika. Povzročal nama je kar nekaj težav, saj sva želeli, da ima čim več prostorčkov za lepljenje, glede na to, da je elementov devet, jih mora biti vsaj toliko, če se učenec odloči, da vadi vse. Kar nekaj časa je bilo porabljenega, da je urnik dobil končno obliko, saj je bilo potrebno “preračunati”, kako veliki morajo biti krogci, kako točno jih razvrstiti, da jih bo čim več na strani, a bo vseeno lepo na pogled, kako široki morajo biti stolpci za posamezen dan in seveda da se vse ujema (postavitev pri vsakem dnevu, velikost, širina …). Ko je bil urnik končan, sva določili še velikost nalepk, ki je še primerna za lepljenje v krogce in dokončno oblikovali še nalepke.
Naslednji na vrsti so bili opisi elementov. Pozanimali sva se, v kateri knjigi bi bili najbolje in najbolj verodostojno opisani in si jo sposodili v knjižnici. Nato sva vsakega od elementov opisali, pri tem pa opise malce prilagodili, da so izrazi primerni tudi za starše, ne le za učitelje, ki se na to področje spoznajo.
Opisi elementov so bili nato “iztočnica” za urejanje video posnetkov v Movie makerju. Tudi to je bil eden od delov projekta, ki nama je vzel največ časa. Najprej sva morali posnetke pregledati, ali se slučajno na njih pojavlja kdo, od katerega bi potrebovali dovoljenje za objavo. Nato sva začeli s pravim urejanjem. Posnetke sva obrezali, jih spremenili v črno-bele, da barva ne moti in so bolje vidni tudi napisi sami, določali sva hitrost posnetkov, kolikokrat naj se izvedba elementa v posnetku ponovi, kako, dodajali sva besedilo, ga urejali … Posneli sva tudi avdio posnetke z opisi izvedbe in vključili še te. Tudi tu sva morali paziti na hitrost in razločnost govora, da je le-ta razumljiv. Ker Arnes splet omogoča dodajanje le video posnetkov, ki so naloženi na splet, sva morali urejene videe naložiti še na YouTube.
Ko sva imeli te vsebine, sva se lotili načrtovanja in oblikovanja učnega lista. Razmišljali sva, katere naloge, kakšnih tipov naj vključiva, da bodo čim bolj zanimive, da se bo težavnost stopnjevala in da ne bodo vključene le nižje kognitivne ravni. O nalogah sva razmišljali, jih oblikovali, spreminjali, odstranjevali, dodajali … vse dokler nisva bili zadovoljni s končno različico.
Nadaljevali sva z zabavnimi nalogami v naravi. Razmišljali sva, katere predmete v naravi bi lahko učenci uporabili za vadbo, da bi bilo varno, kje bi vaje lahko izvajali, koga bi potrebovali ob sebi in podobno. Želeli sva, da ne gre za običajno vadbo na igrišču, ki je enaka tisti v telovadnici, ampak da je malce drugače in posledično bolj zanimivo. Hkrati z njimi želiva učence spodbuditi, da začnejo več zahajati v naravo, se gibljejo zunaj, saj je tega v današnjem času vedno manj, če ne že premalo. Vaje za podobne elemente (kot npr. skippingi), sva združili v eno, drugače pa sva za vsake element oblikovali svojo. Opremili sva jih še s slikami elementov in dodali barve, da je sam izgled privlačnejši.
Ostale so nama še prilagoditve, priprave, oblikovanje Atletka, kviza in same spletne strani. Odločili sva se, da nadaljujeva s prilagoditvami, saj sva jih želeli, ko bi jih napisali, pokazati še prof. na fakulteti, ki ima izkušnje s poučevanjem predmeta šport otroke s posebnimi potrebami, da jih pregleda, potrdi in popravi/svetuje, če kaj ni dobro/pravilno. Tudi tu sva poiskali knjigo v knjižnici, v kateri so zapisane neke prilagoditve pri športu za otroke s posebnimi potrebami, s katero sva si pomagali, da sva prilagoditve prenesli na najine elemente. Zapisale sva jih za vsak element posebej, nekje bolj specifično (tam, kjer gre za oviranje gibanja zaradi “okvar” delov telesa – vid, sluh, gibalna oviranost …), drugod pa so prilagoditve bolj splošne, ker gre za težave v npr. možganih (avtizem).
13. novembra sva počasi začeli tudi že z oblikovanjem spletne strani. Predvsem je šlo za raziskovanje, kaj vse se lahko oblikuje, katere barve so na voljo, katere teme, kako nalagati prispevke in podobno. Takrat sva pričeli tudi z oblikovanjem Atletka v Inkscapu in nato z njim nadaljevali še 20. 11, ko sva ga dokončali in oblikovali tudi njegovo animacijo s pomočjo Ezgifa.